Prehranska dopolnila in doping – kaj mora vedeti vsak športnik?

Kratek povzetek 

• Športnik vedno sam odgovarja za snovi, ki jih vnese v svoje telo (načelo “strict liability” v protidopinških pravilih).

• Tudi prehranska dopolnila lahko predstavljajo tveganje za nenameren dopinški prekršek, če so kontaminirana ali neustrezno označena.

• Uporaba dopolnil je prostovoljna – noben športnik jih ni dolžan jemati; osnova je vedno uravnotežena prehrana.

• Pred uporabo dopolnila je smiselno preveriti: proizvajalca, deklaracijo, namen izdelka, morebitne certifikate in se po potrebi posvetovati z zdravnikom, športnim zdravnikom ali dietetikom.

• Pri vprašanjih o dopingu so glavni referenčni viri WADA in nacionalne protidopinške organizacije (npr. SLOADO v Sloveniji).

1. Zakaj so prehranska dopolnila lahko povezana z dopingom?

Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane (vitamini, minerali, beljakovine, aminokisline, itd.).
V vrhunskem in tekmovalnem športu pa lahko predstavljajo dodatno tveganje zaradi:

• možne kontaminacije z substancami, ki so na seznamu prepovedanih snovi WADA,

• nepopolnih ali zavajajočih deklaracij,

• izdelkov, ki se oglašujejo z obljubami “steroid-like effects”, “fat burner”, “hardcore booster” ipd., kjer je tveganje pogosto višje. PMC+1

WADA in nacionalne organizacije (npr. SLOADO) izrecno opozarjajo, da je pri uporabi prehranskih dopolnil vedno prisotno določeno tveganje, ker dobavna veriga ni vedno pod enakim režimom nadzora kot zdravila. PMC+1

2. Načelo “strict liability” – zakaj je to pomembno?

V protidopinških pravilih velja načelo stroge odgovornosti:

Športnik je odgovoren za vsako prepovedano snov, ki se pojavi v njegovem vzorcu – ne glede na namen ali izvor. PMC

To pomeni:

• Ni pomembno, ali je športnik snov zaužil namerno ali nenamerno.

• Ni pomembno, ali je šlo za kontaminirano dopolnilo ali za napačen nasvet nekoga drugega.

• V postopku lahko to vpliva na višino kazni, ne pa na dejstvo, ali je prišlo do dopinškega prekrška.

Zato je pri prehranskih dopolnilih še toliko pomembnejše:

• da športnik ve, kaj jemlje,

• da zna oceniti tveganje,

• da ima čim več dokazov o skrbnosti (preverjanje izdelkov, posvet z zdravnikom itd.).

3. Kje naj športnik začne – prehrana pred dopolnili

Prehranska dopolnila so – kot že ime pove – namenjena dopolnjevanju prehrane, ne pa njenemu nadomeščanju.
Osnove:

• uravnotežena, energijsko in hranilno ustrezna prehrana,

• prilagojena vrsti športa, obremenitvam in ciljem,

• zadosten vnos tekočine, ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Šele ko so osnovne potrebe pokrite, se pogovarjamo o dopolnilih, npr.:

• dodatne beljakovine,

• določeni vitamini in minerali,

• specifična ergogena dopolnila (kreatin, kofein ipd.), ki jih prepoznajo tudi strokovne smernice športne prehrane. mayoclinichealthsystem.org

Pri tem je pomembno:

• da športnik ne jemlje “vsega, kar obstaja”,

• ampak razume namen vsakega izdelka,

• in ima plan, usklajen z zdravnikom ali športnim dietetikom, če tekmuje na ravni, kjer se izvajajo doping kontrole.

4. Kje se skriva tveganje pri prehranskih dopolnilih?

Nekaj tipičnih področij tveganja:

4.1. Izdelki z obljubami “ekstremnih” učinkov

Večje tveganje je pri izdelkih, ki se oglašujejo z izrazito “agresivno” retoriko, npr.:

• “hardcore fat burner”,

• “anabolic booster”,

• “extreme muscle growth”,

• “pre-workout” s skrivnostnimi “proprietary blendi”.

Ti izdelki so v preteklosti večkrat vsebovali:

• stimulativne snovi, ki so bile na koncu uvrščene med prepovedane,

• različne prohormone ali snovi z učinkom podobnim anabolnim steroidom.

4.2. Nejasne ali nepopolne deklaracije

Tveganje raste, če:

• seznam sestavin ni jasen,

• so uporabljeni “trade name” izrazi namesto kemijskih imen,

• so prisotne “mešanice”, kjer ni navedeno, koliko česa je v izdelku.

Pri takšnih dopolnilih je težko vedeti, ali izdelek res ne vsebuje ničesar, kar bi bilo na seznamu WADA.

4.3. Kontaminacija in navzkrižna kontaminacija

Včasih se prepovedane snovi znajdejo v dopolnilih nenamerno (kontaminacija proizvodne linije) ali zaradi slabega nadzora kakovosti.
Zato WADA in nacionalne agencije priporočajo:

• previdnost pri dopolnilih,

• izbiro proizvajalcev z dobrim ugledom in jasnimi postopki nadzora.

5. Kako lahko športnik zmanjša tveganje?

Tveganja se nikoli ne da zmanjšati na 0, lahko pa ga zmanjšamo. Nekaj praktičnih korakov:

5.1. Preveri, ali dopolnilo sploh potrebuješ

• Ali ti dopolnilo res pomaga doseči nekaj, česar s prehrano ne dosežeš?

• Ali je dopolnilo predlagal strokovnjak (zdravnik, športni dietetik) ali nekdo “iz fitnesa”?

• Ali razumeš, čemu izdelek služi (npr. beljakovinski prašek za dopolnitev beljakovin, kreatin za ponavljajoče kratke intenzivne napore itd.)?

5.2. Izberi preverjenega proizvajalca in preveri deklaracijo

Pri izbiri poglej:

• ali ima proizvajalec jasne informacije o izdelku,

• ali so sestavine navedene z jasnimi imeni,

• ali je doziranje zapisano pregledno in razumljivo,

• ali izdelek izrecno ne obljublja medicinskih ali dopinških učinkov (“zdravi”, “nadomešča zdravila”, “učinek kot steroid”).

5.3. Uporabljaj dopolnila z möglichst nižjim tveganjem

Nekateri sistemi certificiranja (npr. Informed Sport, Kölner Liste in podobni) testirajo dopolnila na prisotnost določenih prepovedanih snovi.

• Ti certifikati ne zagotavljajo absolutne varnosti,

• predstavljajo pa nižjo stopnjo tveganja v primerjavi z izdelki brez kakršnegakoli testiranja.

Če je mogoče, je smiselno izbrati:

• izdelke s transparentnim nadzorom kakovosti,

• proizvode, ki se pojavljajo na seznamih testiranih dopolnil.

5.4. Dokumentiraj svojo skrbnost

Za vsak izdelek je koristno:

• shraniti račun,

• fotografirati embalažo in deklaracijo,

• hraniti morebitno korespondenco z proizvajalcem/ponudnikom (npr. če ti posredujejo dodatne informacije o testiranju).

V primeru postopka zaradi dopinga to ne izniči odgovornosti, lahko pa pokaže, da je športnik ravnal skrbno in v dobri veri – kar lahko vpliva na presojo okoliščin.

6. Vloga trenerjev, klubov in strokovnjakov

Čeprav je odgovornost na koncu na športniku, pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja igrajo tudi:

• trenerji – zmerna in premišljena priporočila,

• klubi in zveze – izobraževanje športnikov,

• zdravniki in športni dietetiki – strokovna presoja potreb in tveganj.

Dobro je, da športnik:

• ne sledi slepo “nasvetom iz garderobe”,

• ampak povpraša tudi uradne klubske ali reprezentančne strokovnjake,

• pri večjih dvomih preveri tudi informacije pri nacionalni protidopinški organizaciji (v Sloveniji SLOADO).

7. Kdaj je nujno, da se športnik posvetuje z zdravnikom?

Posvet z zdravnikom, športnim zdravnikom ali drugim zdravstvenim strokovnjakom je posebej pomemben:

• pri mladih športnikih (mladostniki),

• pri športnikih z kroničnimi boleznimi (srce, ledvice, jetra, endokrine motnje itd.),

• pri uporabi več različnih dopolnil istočasno,

• pri vsakem dopolnilu, ki močno posega v srčno-žilni ali živčni sistem (stimulansi, t. i. “fat burnerji”, “pre-workout” mešanice).

Zdravnik ali športni dietetik lahko:

• presodi, ali je dopolnilo sploh primerno,

• pomaga optimizirati prehrano na način, da bo potrebe mogoče pokriti predvsem s hrano,

• opozori na možna medsebojna učinkovanja z zdravili.

Zaključek

Prehranska dopolnila so del sodobnega športa, vendar prinašajo:

• prednosti (praktičnost, možnost lažjega doseganja določenih prehranskih potreb),

• in hkrati tveganja (kontaminacija, neustrezna uporaba, možnost nenamernih dopinških prekrškov).

Vsak športnik, od rekreativca do vrhunskega tekmovalca, bi se moral pri odločitvah o dopolnilih vprašati:

“Ali to res potrebujem, ali poznam tveganja in ali sem pripravljen prevzeti odgovornost?”

Pri tem je ključna pomoč:

• zanesljivih informacij (WADA, SLOADO),

• strokovnjakov za športno medicino in prehrano,

• lastne previdnosti in odgovornega odločanja.

Članek ni namenjen kot pravni ali medicinski nasvet, temveč kot informativna podlaga za bolj premišljene odločitve športnikov glede prehranskih dopolnil in dopinga.

Pogosta vprašanja